Bohinjska železnica označuje 144 km dolg odsek od Jesenic do Trsta sicer 717 km dolge povezave med Prago - Beljakom - Jesenicami - Gorico in Trstom. Zgrajena je bila med leti 1900 in 1906. Prve zamisli o progi pa so se porodile že v 70. letih 19. stoletja, saj je ta del monarhija ostal brez železniške povezave. Na mizi so bile tri variante, kje bi najlažje povezali notranjost monarhije z jadranom in sicer; “Loška varianta” ta bi preko Ljubelja nato prečkala Škofjeloško hribovje, “predelska varianta” iz Trbiža pod Predelom proti Bovcu ter “Bohinjska varianta”. Zaradi gospodarskih, predvsem železarski vzgibov pa tudi vojaških je kljub opozorilom geologov o težkem terenu zmagala Bohinjska varianta.

Pri gradnji Bohinjske proge je sodelovalo skoraj 15.000 delavcev ki so zgradili 28 predorov v skupni dolžini več kot 16 km, 5 galerij ter kar 65 mostov, med katerimi je najbolj znan solkanski most z največjim (85 m) kamnitim lokom na svetu.

Bohinjska železnica je bila najpomembnejša oskrbovalna pot severnega dela  avstroogrske pete armade. 

promet je podnevi potekal do Podmelca, ponoči pa naprej do Sv. Lucije - sedaj Mosta na Soči. 

V Bohinjski Bistrici je bilo večje skladišče streliva. Poleg potrebščin so na bojišče vozili sveže čete iz bojišča pa ranjence ter vojaške enote, ki so šle počivat v zaledje.